Prijateljstvo, ki ga obvladuje kontrola in strah, ni prijateljstvo. Tisti hip, ko mi prijateljstvo postane breme, vem da je nekaj narobe lahko z menoj ali pa je morda na drugi strani. Morda sem sama preutrujena, preobčutljiva in sama poskrbim, da povečujem razdaljo. Morda pa prerastemo obdobja kontrole in strahu ter z lahkoto končamo odnose prijateljstva, kjer ne moremo bit odkriti.
Ni lahko biti dober prijatelj, je pa lepo in za to se je vredno truditi. Opažam, da mi prijateljstvo postaja pomembnejše od ljubezni. Zdi se mi, da lahko traja dlje, ker smo v ljubezni bolj ranljivi.
Čeprav je to moje razmišljanje in dvomim o svojih sposobnostih, da imam lahko dobro prijateljico, se sprejemam in se veselim prijateljstva.
Čeprav šele zadnje čase opažam, da najlažje tapkam s prijateljico, si odpuščam, ker to nisem počela že prej.
Čeprav sem po naravi rada sama in ne potrebujem nenehno ob sebi nekoga, se sprejemam in se imam rada, hkrati pa čutim, kako pomembna je prijateljica med tapkanjem.
Problem se lažje razelektri, ko imaš prijateljico, kako lep je prijateljski odnos, ki raste z menoj, me izpopolnjuje, pomaga mi ohranjati duševno ravnovesje, vem, da nekdo drži z menoj tudi, ko nimam prav, prijateljica odobrava vse moje početje, vem, da me ima rada in mi je v oporo in rada jo imam in sem hvaležna za to prijateljstvo.
Vsaka ženska potrebuje prijateljico, tako kot Thelma Louise, zaveznico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar