Nočem bit nezaupljiva..., zato preverim!

Tja do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnica. (Beverly Sills)

Pozdravljeni!

Kako ste pa vi z zaupljivostjo? Ali vam zaupajo? Ali vi zaupate drugim?

Živimo v družbi, ki je zelo nejasna. Včasih nam lažejo ali dajejo nejasne informacije v dobri veri, ker so potopljeni v svoj svet iluzije in prepričanja. V posamezniku ali celo skupini ljudi, se skrivajo sleparji ali pa zmedeni ljudje, ki nam škodujejo ( na delu, sodelovanje, reklame, poročila, časopisi, prodaja). Med tapkanjem nezaupljivosti, sem se poigrala z razmišljanjem kako zaupati.

Karate točka:

Čeprav nočem bit nezaupljiva, sprejemam sebe in vse občutke v telesu, ki mi pošiljajo drugačne signale, da obstaja možnost prevare, da nekaj ni zame, da enostavno ne gre zaupati. Čeprav bi bila rada otok, ki preloži vse breme odgovornosti na starše in se srečno igra naprej, sprejemam sebe in svoje nezaupanje. Čeprav nisem imela brezskrbnega otroštva in je nezaupljivost toliko večja, si želim takšen svet, kjer ni treba preverjati kaj je zanesljivo in kaj ne.

Po točkah:

Ne zaupam,    bila sem prevarana,     izigrana,     nepazljiva,      nisem imela pisnega potrdila,      potrebovala bi konkretnejši odgovor,        takšen, da ga razumem,     a nisem vredna pojasnila?,      kje je pravična družba?,      prevare in zlorabe,      saj beremo v časopisu,      slišimo v poročilih,      se nam dogaja na delovnem mestu,        na uradih,     v zdravstvenih domovih in bolnišnicah,     res bi rada zaupala,      res pričakujem, da me bodo drugi zaščitili s  svojo poštenostjo kot dobri starši,       pa ni bilo dobrih staršev,      pa ni pravične družbe,        in kakšno izbiro imam?,      kaj se lahko odločam v tem primeru?,     kako lahko zaupam?,      a, preverim lahko?,       na ta način preprečim nejasnosti,     potrebno bo poskrbeti zase in preverjati,     kaj je zanesljivo in kaj ne,      pravico imam do konkretnih odgovorov,    ki jih jaz razumem,     jaz preverim in nisem jezna, če preverijo mene,     prav je, da preverim, če drugi misli resno,     če preverim, preprečim nejasnosti,     tako prevzamem svoj del odgovornosti,     odgovornost za jasnost dogovora in utrjevanje zaupanja,       ker stvari razumemo vsak po svoje in to je človeško,      v tem ni nič slabega,     zato lahko preverim, če razumem dogovor,      ali razumem enako?,       in gre za skupno resnico,     to je moja odgovornost,         pravica in dolžnost,      na ta način se ne podira zaupanje,      preverjanje ni odvečno breme,      gradi močnejše odnose,      vsi imamo samo različne izkušnje in navade,         besede nam pomenijo drugačne stvari,      v komunikaciji pa je to potrebno upoštevati,      lahko pa, da bomo odkrili ob preverjanju sleparijo,     nenatančnost,     pozabljivost,     zato zaupam sebi,     ne morem vplivati na takšno osebo,      v takšne navade ljudi ne moremo posegati,     to je njihov prostor osebne izbire,      moja naloga je, da to vidim,      in ukrepam v svoje dobro,     ja, to je moja izbira,     moja odgovornost,   in resnično na varnem bom le,     če bom skrbela sama za svojo resnico in preverila.

Zaupanje vase raste!

Ni mi treba zmagati, moram pa biti pošten. 

Ni mi treba uspeti, toda živeti moram v skladu s svojimi sposobnostmi.

(Abraham Lincoln)

Zaupanje je zelo pomembno čustvo še posebej pri vzgoji otrok, kar bi otroci morali začutiti ob starših. Ko starši vidijo otroka kot dobrega in sposobnega ter mu to skozi vedenje sporočajo, otrok do sebe razvije enako stališče. Tapkalci rečemo temu, da občutimo zaupanje vase. In nemalokrat ugotovimo med tapkalskim čiščenjem, da ni bilo dovolj te podpore. Zato težko najdemo to podporo v sebi. Najdemo več dvomov, kritike, zanikanja,... Najdemo samo stališče staršev in drugih avtoritet, ki so si pripisali moč nad nami.

Karate točka:

Kljub temu, da ne vem veliko o zaupanju, občutim, da ko sem bila otrok, ni bilo dovolj zaupanja, zato nisem razvila zaupanja vase, vendar se sprejemam z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih lahko nadoknadim sedaj ko sem odrasla oseba. Čeprav je bilo veliko nezaupanja, kritiziranja in nesprejetosti, sprejemam to spoznanje kot odgovornost za širitev zaupanja vase in druge. Čeprav so mi povzročili zmedo med zaupanjem in nezaupanjem, se odločam, da popravim kar se  popraviti da in razvijem vero vase.

Po točkah:

Starši so otroku vzorec za vse druge ljudi,     če zaupam staršem,    zaupam tudi drugim ljudem,        nisem zaupala staršem,     nisem zaupala vase,      vedno so dvomili vame,       dvomila sem tudi sama,       predstava o meni je bila čisto popačena,      to sedaj zagotovo vem,       sem pač sprejela predstavo mojih staršev o meni,         tudi mojim staršem starši niso dovolj zaupali,     to nezaupanje so prenesli name,      napačno so me ocenili,     podcenjevali so me,    in gojila sem dvom vase in v druge,     primanjkovalo mi je samozaupanje in zaupanja v druge,    ker sem odrasla imam izbiro, da živim naprej in si ne zaupam,          lahko pa začnem negovat zaupanje,      zaupam sebi in drugim,     vsak dan bolj,        naučim odgovornega zaupanja tudi svoje otroke,  in sem hvaležna, da nisem pretirano sumničava,      dvome jemljem samo kot zdravo mejo,    za katero pa se lahko spet in spet odločam,       se odločam za zaupanje,    da pristopim v zaupanje odraslo in ohranim dostojanstvo sebi in drugim.

Ljubezen do sebe... Je samospoštovanje?

Moj prvi letošnji tapkalski navdihek  želi usmeriti vse, ki si vzamete čas, da berete in tapkate, k ljubezni do sebe, k samospoštovanju. Ko se med tapkanjem sprejemamo, se rada oglasi samokritika. Težko se odobravamo. Od otroštva smo kritični do sebe. Moji starši, sorodniki, učitelji, vrstniki in drugi so me vedno kritizirali. Kako naj se potem motiviram? Je bolje,  da ostanem kritična do sebe tudi sama? Kaj pa, če bi to leto začela drugače? Imam izbiro in se odločam, da imam čarobno palčko v svojih rokah.

Karate točka:

Čeprav je glavno in prvo vprašanje tega leta, kako ljubiti sebe in se sprejemati, lahko sprejmem to razmišljanje, ker mi tapkanje omogoča dobro počutje. Čeprav med tapkanjem napihujem svoje probleme, sprejemam sebe na humoren način, na pravljičen način, lahko se provociram in se imam zraven  rada. Čeprav se v svoji koži počutim včasih dobro, drugič pa slabo, sem hvaležna in se imam rada, ker se učim ljubezni do sebe.

Po točkah:

Obdobje, ko nimam težav,     na drugi strani obdobja težav,     se mi zdi, da je več težav,    veliko je neodobravanja,       nestrinjanja,     ugovarjanja,    vsi stari vzorci,      neprestano upiranje spremembam,     očitki,     kako naj rečem, da se odobravam,     to ni res,     ni enostavno odsloviti te misli,     mnenje drugih je močno v meni,      lahko pa se odločim, da se naučim ljubezni do sebe,     do sebe takšne kot sem,    da imam pač svoje lastnosti,     zato sem edinstvena,      tudi narava se nikoli ne ponavlja,     niti dve snežinki nista enaki,      vsaka marjetica je drugačna od druge,      naši prstni odtisi so edinstveni,     razlikujemo se tudi ljudje,     drugačna sem od tebe,     to lahko sprejemam,      ne morem bit kot nekdo drug,      izrazim lahko samo sama sebe,     vzljubim lahko sama sebe,      ne dovolim se poniževati, ker se ljubim,     izboljšujem odnos sama s seboj,       do sebe in do drugih,    tako postanem zadovoljna,     zadovoljen človek je veliko bolj privlačen za druge,     ne kritiziram se,     ne pritožujem se,       ne krivim nikogar,     kljub vsemu se ljubim,    dogodki prihajajo in odhajajo,     jaz sem samo priča,     ljubezen do sebe je lahko stalna,     če se mi zgodi kaj čudovitega,      sem hvaležna za to,     hvaležna za to kar nosim v sebi,    dragocena sem,    strastno sem prepričana, da zmorem ljubiti sebe,     da zmorem samospoštovati.