Primerjanje

Primerjava nam prinaša manjvrednost ali večvrednost.Kdo pravi, da je bambus lepši od hrasta ali da je hrast bolj dragocen od bambusa? Pa si hrast želi imeti votlo deblo kakor bambus? Ali bambus zavida hrastu, ker je ta večji in njegovi listi jeseni porumenijo? Že sama misel, da bi se drevesi med seboj primerjali je smešna.

Mi ljudje pa smo to navado ponotranjili, sprejeli in se težko odrečemo temu, da je nekdo lepši, bolj nadarjen, bolj močan, pametnejši in navidez celo srečnejši od nas. 

Kdo smo ne odkrivamo tako, da se primerjamo z drugimi, temveč  tako, da pogledamo, če izpolnjujemo svoje lastne zmožnosti kakor najbolje vemo in znamo. Tapkalcem je lažje, ko pogledajo svoje občutke. Če se ne primerjamo, manjvrednost izgine in takrat končno smo to kar smo. Potrebni smo takšni kot smo. 

Vse in vsakdo je neprimerljivo edinstven in vreden.

Obstaja veliko razlogov za to, da smo hvaležni...

Ali veste, da se kamena doba ni končala, ko je zmanjkalo kamenja. Tudi materializem se ne bo končal, ko bo zmanjkalo materije.

Čisto potiho je prišlo obdobje energije, zato nekateri še niso dobro opazili, koliko ljudi je že sestopilo iz vlaka krize, laži in pohlepa. Naša moč je v naši lastni energiji, ki je ne dovolimo več ropati. Potrebno se je ukvarjati z  rešitvami in ne s težavami. Mi tapkalci, redni in občasni vemo, da je za to potrebno delati z zelo subtilno energijo v naših telesih, ki vodi v boljše odnose in optimizem. Seveda politika o tem ne razpravlja in banke tudi ne financirajo takšnih idej. Zunanji svet želi, da obtičimo v strahu in skrbeh in to počnejo iz dneva v dan, da se slučajno ne bi ukvarjali sami s seboj. Nam pa to kakšen dan uspe, zato iščemo nove možnosti in nas politične zgodbice ne zanimajo. Potrebno je umirit strahove in stalno potrebo po nadzoru vsega okoli nas v naprej, ker izgubljamo priložnost, da bi živeli sedaj in ne več zgubljali zdravja in energije za nesmiselne karierne igrice.

Naj bo hvaležnost zdravilo za posameznika in ne viharne zahteve, ki zakrijejo brezplačne dragocenosti okoli nas in v nas. Kljub vsem težavam imamo vzrok, da smo hvaležni.

Moj predlog je izbira

Počasi bi bil že čas, da se nehamo ukvarjati s strahovi na običajen način, ko vse skupaj potlačimo. Svojo pozornost bi morali usmeriti v to kar imamo in ceniti to kar imamo. Morda je kriza celo naša rešiteljica, ki nas s svojo lekcijo uči, da se je treba preobraziti. Pomembno je, da pogledamo kaj podpiramo, koliko kritiziramo, kaj obtožujemo, kako prelagamo krivdo na drugega. Torej začeti moramo pri sebi, saj smo mi tisti, ki kreiramo usodo. Če si privoščimo strah, je to tisto česar bomo imeli še več. Vendar pa ni dovolj samo osredotočanje na pozitivne stvari. Potrebna so tudi čustva z zavedanjem  občutkov, s prisotnostjo.. Na ta način usmerjamo svojo življenjsko energijo. 

Tapkalci vemo, da imamo vsak dan na razpolago 100% paket te energije, od nas pa je sedaj odvisno kako jo bomo prerazporedili. Za to prerazporeditev je potrebna pozornost. Če je pozornost v problemu npr. v tem česa nimamo, bo to raslo in bo tega še več. Ljudje namreč oddajamo občutke (frekvence) in pritegnemo ujemajoče občutke (frekvence). Če čutimo žalost, prestrašenost, bes, grozo, pomanjkanje in prijetno zadovoljstvo, izpolnjenost in radost je to frekvenca, ki deluje. In naša odgovornost in izbira je, kaj bomo dajali iz sebe. Zato smo mi ustvarjalci svojega sveta, nihče ne more narediti tega namesto nas. Ali  se bomo zbudili in se rešili iz slepega sledenja temu, kaj narekuje družba, ki jo ne zanima, kaj je za nas dobro in se celo razglaša, da edino oni vedo kaj je dobro za nas in bomo zavozili ter pokorno šli v smer brez občutkov.

In ja, ne bo enostavno, to ni gumb, da ga vklopiš in potem kar deluje. Gre za vsakodnevno izbiro. Gre za to, da izbereš zadovoljstvo in izpolnjenost.

Čeprav sem žalostna in jezna, ker ni za mene enostavne poti se odločam, da bom šla po poti, ki mene zadovoljuje in izpolnjuje, ki mi ponuja ljubezen, upanja. Ko me življenje zabriše ob tla se zjočem, si obrišem potolčene komolce in kolena ter se ponovno postavim na noge in se spomnim, kaj je moje telo izbralo. In tako izbiram z zavedanjem vsak dan.