Tja do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnica. (Beverly Sills)
Pozdravljeni!
Kako ste pa vi z zaupljivostjo? Ali vam zaupajo? Ali vi zaupate drugim?
Živimo v družbi, ki je zelo nejasna. Včasih nam lažejo ali dajejo nejasne informacije v dobri veri, ker so potopljeni v svoj svet iluzije in prepričanja. V posamezniku ali celo skupini ljudi, se skrivajo sleparji ali pa zmedeni ljudje, ki nam škodujejo ( na delu, sodelovanje, reklame, poročila, časopisi, prodaja). Med tapkanjem nezaupljivosti, sem se poigrala z razmišljanjem kako zaupati.
Karate točka:
Čeprav nočem bit nezaupljiva, sprejemam sebe in vse občutke v telesu, ki mi pošiljajo drugačne signale, da obstaja možnost prevare, da nekaj ni zame, da enostavno ne gre zaupati. Čeprav bi bila rada otok, ki preloži vse breme odgovornosti na starše in se srečno igra naprej, sprejemam sebe in svoje nezaupanje. Čeprav nisem imela brezskrbnega otroštva in je nezaupljivost toliko večja, si želim takšen svet, kjer ni treba preverjati kaj je zanesljivo in kaj ne.
Po točkah:
Ne zaupam, bila sem prevarana, izigrana, nepazljiva, nisem imela pisnega potrdila, potrebovala bi konkretnejši odgovor, takšen, da ga razumem, a nisem vredna pojasnila?, kje je pravična družba?, prevare in zlorabe, saj beremo v časopisu, slišimo v poročilih, se nam dogaja na delovnem mestu, na uradih, v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, res bi rada zaupala, res pričakujem, da me bodo drugi zaščitili s svojo poštenostjo kot dobri starši, pa ni bilo dobrih staršev, pa ni pravične družbe, in kakšno izbiro imam?, kaj se lahko odločam v tem primeru?, kako lahko zaupam?, a, preverim lahko?, na ta način preprečim nejasnosti, potrebno bo poskrbeti zase in preverjati, kaj je zanesljivo in kaj ne, pravico imam do konkretnih odgovorov, ki jih jaz razumem, jaz preverim in nisem jezna, če preverijo mene, prav je, da preverim, če drugi misli resno, če preverim, preprečim nejasnosti, tako prevzamem svoj del odgovornosti, odgovornost za jasnost dogovora in utrjevanje zaupanja, ker stvari razumemo vsak po svoje in to je človeško, v tem ni nič slabega, zato lahko preverim, če razumem dogovor, ali razumem enako?, in gre za skupno resnico, to je moja odgovornost, pravica in dolžnost, na ta način se ne podira zaupanje, preverjanje ni odvečno breme, gradi močnejše odnose, vsi imamo samo različne izkušnje in navade, besede nam pomenijo drugačne stvari, v komunikaciji pa je to potrebno upoštevati, lahko pa, da bomo odkrili ob preverjanju sleparijo, nenatančnost, pozabljivost, zato zaupam sebi, ne morem vplivati na takšno osebo, v takšne navade ljudi ne moremo posegati, to je njihov prostor osebne izbire, moja naloga je, da to vidim, in ukrepam v svoje dobro, ja, to je moja izbira, moja odgovornost, in resnično na varnem bom le, če bom skrbela sama za svojo resnico in preverila.
