Ko se mi zdi vse odvisno od tega kar nimam...

Ko mi nekaj manjka, se mi zdi vse odvisno od tega. Pomanjkanje česarkoli ima lahko silno moč. Postanem navezana na to česar ni. Jeza, nemir, zamera, zavist,... se nalagajo v neobvladljiv plaz šibkosti. In dobro je, da imam tapkanje, ker z njim lahko, če se seveda odločim, naredim nekaj novega, si ustvarim nove pogoje za razmišljanje. Uporabim novo kreacijo misli, ki pa gre danes takole:

Karate točka:

Čeprav mi manjka (karkoli) in se počutim odvisna od tega, sprejemam sebe in si odpuščam, ker se tako navezujem na to, kar nimam. Čeprav so moje misli usmerjene v to pomanjkanje (karkoli ni), sprejemam sebe s temi neprijetnimi občutki in sem ok. Kljub temu, da se počutim odvisna in je to po čemur hrepenim tako zelo privlačno, sprejemam te občutke in svojo veliko željo in se imam rada.

Po točkah:

Vse manjkajoče dobrine,     ta odvisnost po manjkajočem,       vidim samo to kar mi manjka,      to kar ni, je sedaj edina resnica,       obsedena sem s tem, kar mi  sedaj manjka,        trenutno čutim samo neprijetne posledice pomanjkanja,      ker nimam to kar bi potrebovala,       to ima mojo moč,     to pomanjkanje ima veliko moč nad menoj,        in to je za moj razum slaba novica,       imam pa tudi izbiro,      kot že tolikokrat imam izbiro in se lahko odločim,        sprejmem to, da nimam (karkoli),        pogledam lahko svojo stabilnost,      ugotavljam, da sem zahtevna do sebe,      to kar potrebujem, je oddaljeno od mene,          ne uporabljam svoje moči,      ne opiram se na vse, ki mi lahko pomagajo,       ne jemljem v roke to kar imam,     kaj pa, če bi uporabila to kar imam v izobilju,         izbiram, da si ogledam  to kar imam,        tako se učim gledati, da sem tista, ki ima,        vem, kaj zmorem tukaj in zdaj,       lahko opazujem vse kar je dosegljivo,     vse s čemur razpolagam,         lahko si ogledam, kaj vse imam ta trenutek,        vsa moč je v tem tukaj in zdaj,         edino to je resnično in za uporabo,       na ta način manjkajoč del zbledi,     manjkajoči del postane vizija v mojem srcu,        vem kaj izbiram in se odločam naredit,     uporabit to kar je tukaj in zdaj,       vem, da imam ljubljeni cilj, željo in potrebo,       ne vem kdaj bom tam,      ne vem katera pot vodi do tam,     vem pa kaj mi je storiti sedaj,        vem kje je edina razpoložljiva moč,       lahko tapkam in si zmanjšam napetost,       lahko grem na sprehod,      lahko narišem mandalo,      lahko pokličem še kakšno tapkalko,       lahko,...

Denar

Nekaterim ljudem manjka samo denar,

da bi bili pošteni. (Carlo Dossi)

Pozdravljeni!

Danes želim uvesti, ker imam izbiro in se lahko odločim drugače, post na pritoževanje, da nimam dovolj denarja, da sem dolžna in da sem v pomanjkanju. Glede na to, da že toliko vem o moči svojih misli, lahko tudi v denarnem dotoku spremenim mišljenja, ki upravljajo z mojimi pričakovanji, saj imam to kar pričakujem in ne to kar želim in si zaslužim. Menda nam sploh ni treba vedet od kod bo prišel. No pa poglejmo kako to zgleda, če tapkaš in pričakuješ denar.

Karate točka:

Čeprav vlada v družbi prepričanje o pomanjkanju, vsi živijo težko in je recesija ni treba, da tudi jaz to doživljam tako, sprejemam pa del sebe, ki ne zmore zaslužiti več denarja. Čeprav želim imeti več denarja, sprejemam to svojo željo in razumem, da nisem zato pohlepna. Kljub temu, da ne čutim tekoče energije denarja med menoj in svetom, sprejemam to oviro kot proces učenja.

Po točkah:

Denar,     pričakujem denar,        čakam denar,        skozi denar se učim dajati in sprejemati,       odgovornost med menoj in denarjem,    odgovornost ni škrtost in krutost,      odgovornost je spoštovanje do česarkoli,     denar je nekaj intimnega,      med seboj težko govorimo o denarju v superlativih,     denar kontrolira moje življenje,      ker hodim v službo zaradi denarja,        odločam se, da filtriram misli,       v službo bi morala zato ker me veseli,       na ta način bi jaz kontrolirala denar,      nič na tem svetu mi ni treba zaslužiti,      imam pravico, da živim na planetu obilja,     kljub temu, da nisem od staršev prejela samospoštovanja,     niti samozaupanja,     očitki so me naredili bolj nesposobno,     potrebovala sem podporo in zaupanje,      danes imam dovolj podpore za rast in razvoj,       rada imam ljudi, ki me podpirajo in mi zaupajo,    hvaležna sem in rada imam,       to kar imam rada ima rado mene,       če hočem nekaj imet, lahko to postanem,    če želim vodo, sem voda,      če želim ljubezen, sem ljubezen,     želim imet denar, zato sem denar,     razmišljam in obnašam se kot bogataš,     vstopam v to stanje,      obnašam se, kot da je že,      jaz sem dober človek,       dobri ljudje morajo imeti veliko denarja,      da z njim lahko delamo dobre stvari,     da z viškom pomagamo tistim, ki pomoč potrebujejo,      ni mi samo za moje potrebe,    denar je potreben, da živim svoje najboljše življenje,     denar prinese svobodo in zmanjša stres,    denar omogoča, da lepo skrbim za tiste, ki jih imam rada.

Zakaj izražam jezo?

Kaj te tako zelo boli, da moraš raniti mene,

da bi pozdravil svojo rano?

(Neal Donald Walsh)

Pozdravljeni?

Zakaj izražam jezo? Zaradi občutka ogroženosti, ki izhaja iz preteklosti. Pri tapkalcih je to potrebno. Jeza vsakega človeka se začne v otroštvu. V tistem najobčutljivejšem delu življenja, ko naša potreba biti varen ni bila izpolnjena. Ko sem bila otrok, nisem znala povedati kaj čutim. Moja osnovna potreba je bila občutek ljubezni, varnosti in sprejemanje. Ker tega ni bilo, sem nekje po poti odraščanja postala jezna.

Karate točka:

Čeprav starši niso  znali ravnati niti s svojo jezo, kaj šele, da bi razumeli mene malo deklico, sprejemam sebe in svoje starše. Čeprav moji starši niso znali ravnati z mojo jezo in mi pomagati, sprejemam sebe in svoje starše. Čeprav so me raje obsojali, kritizirali, mi rekli, da sem slaba in me celo silili, da zanikam svojo jezo, sprejemam preteklost kot del izkušnje, ki je minila. A ker so občutki tukaj, lahko s tem nekaj naredim, zato se popolnoma in globoko sprejemam in sem pogumna, ker se osvobajam svoje jeze.

Po točkah:

Vsa jeza v meni,      jeza, ki izvira iz strahu,     jeza, ki me ohranja pri življenju,     jeza, ki je obrambno čustvo,     jeza v meni nabere veliko moč,     jeza, ki mi pomaga, da se uprem,      z jezo želim popraviti krivico,      vsa krivica, ki se mi je zgodila,     jezna sem,      zelo sem jezna,     z jezo se postavim v obrambo,     v obrambo temu, kar mi hoče škoditi,      vendar jaz nisem smela izražati jezo,    jaz nisem smela povečati energijo v telesu, da bi se branila,     nisem smela popravljati nepravičnost,     nisem smela bit jezna,     zanikala sem jezo,    velikokrat sem jo zanikala,    če sem jo izrazila sem bila kaznovana,     potem sem se počutila krivo,     ker sem prizadela ljudi okoli sebe,     raje sem začela zadrževat jezo v sebi,      navzven sem kazala masko,     še danes kažem masko,     pokazala sem, da sem nekdo drug,      zanikala sem,     nadzirala sem jezo,      zatirala sem jezo, ki je bila v meni,     nisem je smela jasno, besedno izraziti,    je bilo neprimerno,     ko sem zrasla v veliko punco,    sem začela izražati jezo na neustrezen način,     oddajala sem senco,     pričakovala sem, da bo nekdo drug ravnal,     ravnal tako kot pričakujem,     da bo naredil, tako kot želim jaz,     tako kot bi ugajalo meni,      sedaj se odločam ker imam izbiro,     da tega sploh ne zanikam več,     izbiram se naučiti izražati jezo na pravilen način,     jo opustit  in preoblikovat tako,      da ne ranim več sebe,     ne sebe, ne druge ljudi,     ni res, da se morajo ONI naučiti kaj je prav in kaj narobe,      jaz nisem sodnik,    jaz nisem ta, ki dela vse prav,     nikogar mi ni treba prepričevati v svoj prav,    spoštujem druge in njihov prav,       spoštujem njihovo mnenje,         ni mi treba sprejeti njihovo resnico,      samo izbiram, da se zavedam, da obstaja tudi njihova resnica,      jeza lahko počasi začne odpadati,    ker se začenjam ceniti sama,      ker nimam potrebe, da bi me drugi vrednotili,    ocenjujem se sama,    ceno si postavljam sama,    imam to kar počnem,    imam cilj,    nočem bit odvisna od drugih,    zato se učim novih načinov komunikacije,     zaslužim si nov odnos do lastne in tuje jeze,     hvaležna sem, da imam tapkanje,     da lahko izrazim svoje misli in  občutke,     tako imamo vsi nekaj od tega.