To leto vas bom seveda spet obiskovala na virtualni način. Z nekaterimi se bomo srečevali redno, drugimi občasno, s tretjimi na štiri oči, nekateri pa ste na seznamu, ker se mi je zdelo, da vas utegne zanimati, kaj razmišljam in želim deliti tokrat.
In tokrat vam najprej razodenem, da tudi slučajno sama nisem tako pametna in sposobna, ko nizam razne tematike že leto in pol. 23 let si že zdravim ranjeno dušo s prebiranjem člankov, kolumn, knjig, filmov, tudi šolsko gradivo med študijem, mi je odstrlo dodatna znanja in možnosti. Med tem me je EFT popeljal na novo pot, da sem s svojih globin naplavila vse kar sem opazila, da mi škodi, vse kar je bilo razpadajočega, nekatere stvari sploh niso bile moje, skratka vse, kar je oviralo mojo podrast, vse kar sem našla in nisem znala reciklirati.
Ko tapkam sama, v paru ali skupini, ter dodatno tudi zapisujem, vas nagovarjam in posredujem modrosti, ki niso moje. Na ta način načrtno širim besede, izgovorjene ali zapisane, da tudi vi prejmete možnost za obogatitev svoje podrasti. Moje je samo želja, cilj, ljubezen in volja, da dobi čim več ljudi nazaj to, kar je že od nekdaj njihovo, svobodo odločanja in izbire.
Karate točka:
Čeprav sem to držala v sebi na lastno škodo in ni nikomur koristilo, se sprejemam takšna kot sem.
Čeprav si jemljem dovoljenje in starim zgodbam pustim, da se končajo na kakršen koli način, sprejemam sebe z vsemi sposobnostmi in nesposobnostmi.
Čeprav bi jaz rada samo pomagala, vsak pa mora narediti sam, se sprejemam s tem čistim užitkom tapkanja na vse mogoče trenutke slehernega dne.
Po točkah:
v sebi držim še veliko na lastno škodo, to nobenemu ne koristi, stare zgodbe bi bilo dobro spustit, vse kar se lahko spomnim, naj se končajo ti energijski zamaški, ko pomagam drugim, koristim tudi sebi, v dajanju prejemamo, in to mi je v užitek, bogatenje podrasti je čisti užitek, s svojo hitrostjo, na svoj način, hvaležna za vse prebrane besede, ki so mi povzročile premik, za vse kar lahko delim, množim, hvaležna sem za vse besede, ki sem jih slišala in so me zaznamovale, čeprav je težko vztrajat in neprijetne občutke spravit v prijetne, le na tak način grem lahko na sled in poiščem stezo do sebe in najdem kakšna sem v resnici, ni me strah, ker je na stezi veliko ljudi, imamo isti razgled, vsak ga občuti drugače in jaz sem zelo srečna da lahko pišem, da lahko tapkam, v Sevnici, v Novem mestu in odkrijem še Ribnico, ker potem sem boljša maserka, boljša mama, boljša hči, boljša sestra, boljša žena, boljša prijateljica, boljša sestrična, boljši človek.
Karate točka:
Čeprav sem vse to rekla in napisala, hvala za pozornost, ker brez tega lahko ovenim in se posušim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar