V katero smer bom šla v križišču, je odvisno od marsičesa. Najpomembnejša so naša prepričanja in strahovi ter odlašanje na račun tega. Izbira za rešitve je lahko tapkanje, ko ozavestimo trenutno čustveno stanje, nerazrešene izzive, ki jih odlagamo na stran. Pomembno je, da se zavemo tega križišča s premnogimi potmi. In kako bomo pojedli tega velikega slona? Po majhnih koščkih to počno tapkalci ali s kakšno drugo akcijo netapkalci.
Ko me preplavijo strahovi, dvomi, negotovost, ki jih je treba razrešiti, lahko začnemo takole:
Čeprav imam v tem letu toliko nerazrešenih situacij vem, da to vpliva na moje odnose z bližnjimi, se sprejemam z vsemi situacijami hkrati in si odpuščam.
Čeprav odlašam že toliko let in ne morem opustit takšnega vedenje iz katerega koli razloga, se sprejemam in spoštujem.
Kljub vsemu, da imam v sebi senčno stran mene, ki ravna v nasprotju s tem, kar si jaz v resnici želim, se sprejemam in vem, da imam novo možnost, samo odločiti se moram za njo.
In vse kar se mi ponudi kot izziv, dvomi, strahovi, negotovost, mi omogočajo premik, naprej, nikoli nazaj, tudi takrat, ko se mi zdi vse izgubljeno, vedno imam novo možnost, prav ustvarjalna sem že v izogibanju, zakaj ne bi postala ustvarjalna še v spopadanju, imam izbiro, vem da bo prišel nov dan, ko preteklost ne bo več tako močna, ko ne bo več pritiskala s takšno močjo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar