Danes sem takšna

Goro bo premaknil le tisti,

ki je začel s premikanjem kamenčkov.

 (Kitajska modrost)

Pozdravljeni!

Danes se mi premika gore in verjamem, da moram začeti s kamenčki. Tapkalci vemo, da je pred težavami veliko poti, da pridemo do cilja. Potrebne so različne strategije, ker se nenehno vse spreminja. Za vse to pa je potrebno najprej srce, odprto srce, vsa frekvenca srca. Na ta način si odprt za nove vtise, čudenje, veselje, otroško zvedavost. Strah kar nekam ponikne in tveganje se sploh ne zdi nevarno. Na ta način si upaš strahovom pogledati v obraz, ker se postaviš zase, ker verjameš vase,...

Karate točka:

Čeprav oklevam in se bojim, čutim v sebi moč svoje srčne frekvence, čutim sposobnost in nihanje med tem in onim, a se kljub temu sprejemam takšna kot sem. Kljub vsemu, da pretehtavam različne možnosti, občutim prožnost svoje neodločnosti in se sprejemam, ker sem prepričana, da poznam razloge za svojo izbiro. Čeprav se mi zdi, da živim v svetu neobvladljivih sil, ki so navidez presenetljive in neukrotljive, sprejemam vsak trenutek svojega življenja kot izkušnjo, kjer se je možno soočati, pogajati in se prilagajati tako kot ustreza meni.

Po točkah:

Danes sem polna raziskovalne strasti,    ta trenutek sem neskončno potrpežljiva,       pomikam se naprej po življenju,       samozavestno,      ljubeče,     povezana z realnostjo,      polna znanja,       polna fantazije,     pomagam svojim sposobnostim,       spoštujem,     opazujem,      vidim zapletenost,       neobvladljivost,        imam pa tudi izbiro kdaj se bom soočila,     kadar mi je prav,      sedaj bi bilo koristno,    lahko kasneje,     na svoj način,     s svojo hitrostjo,      se prilagajam,      svet mi je uganka,     izziv,      skrivnost,      poskušam in ugibam,    vse strategije, ki so mi na razpolago,      dovoljeno mi je, da se čudim in igram,      na ta način sem prožna,      zrelo mlada,       nedolžno napadalna,     mirno negotova,     nepopolno prelepa,    uspešno zmotljiva,    samostojno ljubljena,     nedolžno napadalna,     bogato varčna,     ločeno povezana,     svobodno poročena,     srčno radostna,    brezpogojno samozavestna in se samo spoštujem od vrha do tal.   

Nočem bit nezaupljiva..., zato preverim!

Tja do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnica. (Beverly Sills)

Pozdravljeni!

Kako ste pa vi z zaupljivostjo? Ali vam zaupajo? Ali vi zaupate drugim?

Živimo v družbi, ki je zelo nejasna. Včasih nam lažejo ali dajejo nejasne informacije v dobri veri, ker so potopljeni v svoj svet iluzije in prepričanja. V posamezniku ali celo skupini ljudi, se skrivajo sleparji ali pa zmedeni ljudje, ki nam škodujejo ( na delu, sodelovanje, reklame, poročila, časopisi, prodaja). Med tapkanjem nezaupljivosti, sem se poigrala z razmišljanjem kako zaupati.

Karate točka:

Čeprav nočem bit nezaupljiva, sprejemam sebe in vse občutke v telesu, ki mi pošiljajo drugačne signale, da obstaja možnost prevare, da nekaj ni zame, da enostavno ne gre zaupati. Čeprav bi bila rada otok, ki preloži vse breme odgovornosti na starše in se srečno igra naprej, sprejemam sebe in svoje nezaupanje. Čeprav nisem imela brezskrbnega otroštva in je nezaupljivost toliko večja, si želim takšen svet, kjer ni treba preverjati kaj je zanesljivo in kaj ne.

Po točkah:

Ne zaupam,    bila sem prevarana,     izigrana,     nepazljiva,      nisem imela pisnega potrdila,      potrebovala bi konkretnejši odgovor,        takšen, da ga razumem,     a nisem vredna pojasnila?,      kje je pravična družba?,      prevare in zlorabe,      saj beremo v časopisu,      slišimo v poročilih,      se nam dogaja na delovnem mestu,        na uradih,     v zdravstvenih domovih in bolnišnicah,     res bi rada zaupala,      res pričakujem, da me bodo drugi zaščitili s  svojo poštenostjo kot dobri starši,       pa ni bilo dobrih staršev,      pa ni pravične družbe,        in kakšno izbiro imam?,      kaj se lahko odločam v tem primeru?,     kako lahko zaupam?,      a, preverim lahko?,       na ta način preprečim nejasnosti,     potrebno bo poskrbeti zase in preverjati,     kaj je zanesljivo in kaj ne,      pravico imam do konkretnih odgovorov,    ki jih jaz razumem,     jaz preverim in nisem jezna, če preverijo mene,     prav je, da preverim, če drugi misli resno,     če preverim, preprečim nejasnosti,     tako prevzamem svoj del odgovornosti,     odgovornost za jasnost dogovora in utrjevanje zaupanja,       ker stvari razumemo vsak po svoje in to je človeško,      v tem ni nič slabega,     zato lahko preverim, če razumem dogovor,      ali razumem enako?,       in gre za skupno resnico,     to je moja odgovornost,         pravica in dolžnost,      na ta način se ne podira zaupanje,      preverjanje ni odvečno breme,      gradi močnejše odnose,      vsi imamo samo različne izkušnje in navade,         besede nam pomenijo drugačne stvari,      v komunikaciji pa je to potrebno upoštevati,      lahko pa, da bomo odkrili ob preverjanju sleparijo,     nenatančnost,     pozabljivost,     zato zaupam sebi,     ne morem vplivati na takšno osebo,      v takšne navade ljudi ne moremo posegati,     to je njihov prostor osebne izbire,      moja naloga je, da to vidim,      in ukrepam v svoje dobro,     ja, to je moja izbira,     moja odgovornost,   in resnično na varnem bom le,     če bom skrbela sama za svojo resnico in preverila.

Zaupanje vase raste!

Ni mi treba zmagati, moram pa biti pošten. 

Ni mi treba uspeti, toda živeti moram v skladu s svojimi sposobnostmi.

(Abraham Lincoln)

Zaupanje je zelo pomembno čustvo še posebej pri vzgoji otrok, kar bi otroci morali začutiti ob starših. Ko starši vidijo otroka kot dobrega in sposobnega ter mu to skozi vedenje sporočajo, otrok do sebe razvije enako stališče. Tapkalci rečemo temu, da občutimo zaupanje vase. In nemalokrat ugotovimo med tapkalskim čiščenjem, da ni bilo dovolj te podpore. Zato težko najdemo to podporo v sebi. Najdemo več dvomov, kritike, zanikanja,... Najdemo samo stališče staršev in drugih avtoritet, ki so si pripisali moč nad nami.

Karate točka:

Kljub temu, da ne vem veliko o zaupanju, občutim, da ko sem bila otrok, ni bilo dovolj zaupanja, zato nisem razvila zaupanja vase, vendar se sprejemam z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih lahko nadoknadim sedaj ko sem odrasla oseba. Čeprav je bilo veliko nezaupanja, kritiziranja in nesprejetosti, sprejemam to spoznanje kot odgovornost za širitev zaupanja vase in druge. Čeprav so mi povzročili zmedo med zaupanjem in nezaupanjem, se odločam, da popravim kar se  popraviti da in razvijem vero vase.

Po točkah:

Starši so otroku vzorec za vse druge ljudi,     če zaupam staršem,    zaupam tudi drugim ljudem,        nisem zaupala staršem,     nisem zaupala vase,      vedno so dvomili vame,       dvomila sem tudi sama,       predstava o meni je bila čisto popačena,      to sedaj zagotovo vem,       sem pač sprejela predstavo mojih staršev o meni,         tudi mojim staršem starši niso dovolj zaupali,     to nezaupanje so prenesli name,      napačno so me ocenili,     podcenjevali so me,    in gojila sem dvom vase in v druge,     primanjkovalo mi je samozaupanje in zaupanja v druge,    ker sem odrasla imam izbiro, da živim naprej in si ne zaupam,          lahko pa začnem negovat zaupanje,      zaupam sebi in drugim,     vsak dan bolj,        naučim odgovornega zaupanja tudi svoje otroke,  in sem hvaležna, da nisem pretirano sumničava,      dvome jemljem samo kot zdravo mejo,    za katero pa se lahko spet in spet odločam,       se odločam za zaupanje,    da pristopim v zaupanje odraslo in ohranim dostojanstvo sebi in drugim.

Ljubezen do sebe... Je samospoštovanje?

Moj prvi letošnji tapkalski navdihek  želi usmeriti vse, ki si vzamete čas, da berete in tapkate, k ljubezni do sebe, k samospoštovanju. Ko se med tapkanjem sprejemamo, se rada oglasi samokritika. Težko se odobravamo. Od otroštva smo kritični do sebe. Moji starši, sorodniki, učitelji, vrstniki in drugi so me vedno kritizirali. Kako naj se potem motiviram? Je bolje,  da ostanem kritična do sebe tudi sama? Kaj pa, če bi to leto začela drugače? Imam izbiro in se odločam, da imam čarobno palčko v svojih rokah.

Karate točka:

Čeprav je glavno in prvo vprašanje tega leta, kako ljubiti sebe in se sprejemati, lahko sprejmem to razmišljanje, ker mi tapkanje omogoča dobro počutje. Čeprav med tapkanjem napihujem svoje probleme, sprejemam sebe na humoren način, na pravljičen način, lahko se provociram in se imam zraven  rada. Čeprav se v svoji koži počutim včasih dobro, drugič pa slabo, sem hvaležna in se imam rada, ker se učim ljubezni do sebe.

Po točkah:

Obdobje, ko nimam težav,     na drugi strani obdobja težav,     se mi zdi, da je več težav,    veliko je neodobravanja,       nestrinjanja,     ugovarjanja,    vsi stari vzorci,      neprestano upiranje spremembam,     očitki,     kako naj rečem, da se odobravam,     to ni res,     ni enostavno odsloviti te misli,     mnenje drugih je močno v meni,      lahko pa se odločim, da se naučim ljubezni do sebe,     do sebe takšne kot sem,    da imam pač svoje lastnosti,     zato sem edinstvena,      tudi narava se nikoli ne ponavlja,     niti dve snežinki nista enaki,      vsaka marjetica je drugačna od druge,      naši prstni odtisi so edinstveni,     razlikujemo se tudi ljudje,     drugačna sem od tebe,     to lahko sprejemam,      ne morem bit kot nekdo drug,      izrazim lahko samo sama sebe,     vzljubim lahko sama sebe,      ne dovolim se poniževati, ker se ljubim,     izboljšujem odnos sama s seboj,       do sebe in do drugih,    tako postanem zadovoljna,     zadovoljen človek je veliko bolj privlačen za druge,     ne kritiziram se,     ne pritožujem se,       ne krivim nikogar,     kljub vsemu se ljubim,    dogodki prihajajo in odhajajo,     jaz sem samo priča,     ljubezen do sebe je lahko stalna,     če se mi zgodi kaj čudovitega,      sem hvaležna za to,     hvaležna za to kar nosim v sebi,    dragocena sem,    strastno sem prepričana, da zmorem ljubiti sebe,     da zmorem samospoštovati. 

Kaj dela zavist?

Zavist ne občuduje. Zavist raje sovraži. Zavist je želja po nečem, kar ima drugi. Zavidamo lahko materialne dobrine, otroke, partnerja, nagrade, napredovanja, zmage, sposobnosti ali lastnosti kot je znanje, spretnost, lepota, moč, inteligenca. Ko zavidamo menimo, da drugi nima pravice do tega, ker bi moralo pripadati nam. In tudi takšno obnašanje rodi občutke (cmok v grlu, krivdo, manjvrednost, slabost), čustva (jezo, sram, razočaranje, ljubosumje, strah, žalost, sovraštvo, prezir) in tapkalci vemo kaj in kako s tem.

Karate točka:

Čeprav ne zmorem sama višje, ne gre mi in bi najraje še okolico potegnila dol za seboj s svojim obnašanjem, jemljem to kot del procesa in vseživljenjskega učenja. Čeprav se mi v glavi rojevajo obsodbe, ko gre nekomu gladko kot po maslu, sprejemam to kot del tapkalske izkušnje in sem v bistvu čisto ok. takšna kot sem. Kljub vsemu, da je moja zavist podobna jezi, zlahka jo zamenjujem in bi raje rekla, da nikoli nisem zavistna, sprejemam vsa svoja čustva, ki nastopijo, ko drugemu gre, meni pa ne.

Po točkah:

V moji glavi se rojevajo obsodbe,     zavistna sem,    jaz bi tudi hotela _(uspeh, spretnost, več denarja)__,     jaz si tudi zaslužim,       meni bolj pripada,     ona nima te pravice,   saj ima že vsega dovolj,     želim si bit vsaj izenačena,       včasih kar pobledim od zavisti,     če jaz ne morem imet, tudi ti ne moreš imet,    zavistna sem,    ne morem občudovat tega kar ima drugi,      grozno mi je, ko drugi lahko uresničuje cilje in gre v napredek,      takrat sebe štejem za popoln neuspeh,     jaz sem izguba,    v svoji zavisti sem žalostna in jezna,     jaz sem neuspešna,      lahko pa se odločim tudi drugače,     lahko začnem občudovati,    lahko dvignem svojo energijo višje,     k napredku,    v osebno rast,     v spremembe,     v nove kvalitete življenja,      lahko si dam skupaj s tapkanjem podporo,     ko vidim, da nekomu uspeva dobro živet,      ga jaz lahko občudujem,     lahko celo sledim njegovemu zgledu,     ni mi potrebno, da se primerjam,        lahko samo opazujem,     lahko se čudim z občudovanjem,     tuj uspeh ni  pogoj za moj neuspeh,     definiram lahko lastno željo,      na ta način se ponovno poskusim angažirati v svojem življenju,      na ta način bom lahko pridobila enake dobrine,     ljudi,     sposobnosti,    znanja,     moči,     vredna sem toliko kot ti,    zato sem hvaležna,    ker sem prepoznala svojo željo    in sem na novo motivirana k uresničitvi ciljev.

Najhujša stvar na svetu je, ko narediš napako.

Ko naredimo napako, je zapisano v nas, da nismo dovolj dobri in posledično me ne marajo. Nekoč smo že skusili ob napakah, da so se nam posmehovali, smo bili zavrnjeni in celo zapuščeni. Na ta način smo razvili nezdravo krivdo. In tapkalci imamo spet orodje s katerim, če smo pripravljeni, lahko pogledamo kaj je z napakami, posmehovanjem, zavrnjenostjo, zapuščenostjo in kaj je z vsemi krivdami.

Karate točka:

Čeprav sploh nimam časa za te občutke, niti za svoje napake in raje gledam kaj drugi delajo narobe, se sprejemam, da nisem dovolj dobra, ker delam napake in sem površna. Čeprav nisem dovolj dobra, ker delam napake že vse dni svojega življenja, včasih večkrat na dan in posledično me posamezni ljudje ne marajo, lahko sprejemam tudi te odnose do mene in moje nepopolnosti, ker imam izbiro kaj bom s tem, samo čas si moram vzet in pogledat kaj je z mojimi napakami. Čeprav ne vem kako daleč seže moj spomin, kdaj sem začela delat napake, da potem nisem bila ustrezno sprejeta in sem čutila zavrnjenost, kritike, občutek sramu, posmehovanje in občutek krivde, sprejemam napake kot teren za učenje in opuščanje slabih občutkov, ki mi povzročajo napetost.

Po točkah:

Najhujša stvar na svetu je,    ko naredim napako,    to pomeni, da nisem dovolj dobra,     napake se ne sme delati,    ker me ljudje potem ne marajo,    ker se mi posmehujejo,    me odvračajo,      me zapustijo,    ko naredim napako,      pozabim na vse dobre stvari in lastnosti, ki sem jih kdajkoli naredila,     samo napaka je pomembna,    ta spodrsljaj,     ki se je ravno zgodil,     samo to je pomembno,   jaz postanem napaka,    na stežaj odprem vrata kritiziranju sebe,    čutim tesnobo,   grabi me panika,     povsod prisoten strah pred spodrsljaji,    karkoli naredim,    bi lahko opravila bolje,    moram bit popolna,    zato ne tvegam rada,    ker bi naredila preveč napak,    raje dušim svojo ustvarjalnost,    sem zelo resna,    v pripravljenosti,     primerjam se  z drugimi,    občutljiva sem za kritiko,   postajam neprijetna,    veliko sem jezna,     sem ujetnica občutka krivde,   ker delam narobe,    vse prikrivam s smehljajem,    dokler me ne izda telo v obliki bolezni,      vendar se odločam,    da kljub silnemu prizadevanju,      in ranjenemu ponosu,    nisem ničvredno bitje nižje vrste,    sem pač zaradi napak doživela občutke krivde in sramu,    bila sem ranljiva in sem še,     premalo so mi zaupali,   kot premalo zaupam tudi jaz,    zato ni bilo sprejemanja med menoj in drugimi,   razumem majhnost in osamljenost,      razumem negotovo razmišljanje,    razumem, da je moje telo prizadeto,   razumem, da se želim obvarovati pred situacijami, ki so mi grozile v preteklosti,      med tem, ko je moje telo in razum odraslo,     jaz še vedno negujem čustvene duhove iz otroštva,    ko ni bilo dobro narediti napako,    svojo preplašenost in negotovost spuščam na počitek izven sebe,    podarjam si vso ljubezen,    mir,     moč,    sočutje,    modrost in hvaležnost, da imam tapkanje.

Meni

Pozdravljeni!

Naj si dovolim nepopolnost? Seveda si lahko, še posebno tapkalsko srce, ki ve, da je vse ok. Lahko dopuščamo drugim, da so kar so in zadržimo svoje obsodbe, ostre besede in zamere. Na ta način se učim potrpežljivosti, ker tudi drugi odpuščajo in počakajo. Dopustimo si pravico do nepopolnosti, ki je del ravnovesja.

Karate točka:

Čeprav pogosto želim odklonit karkoli  (prošnjo, zahtevo, ker je vsega preveč), pa potem vseeno ustrežem, sprejemam to svoje ne sprejemanje svojih potreb in želja. Čeprav v meni nekaj kar pobesni, ko ustrežem in si ne upam reči ne sprejemam, da ne zmorem še reči ne. Čeprav predvidevam, kaj drugi pričakuje od mene, je to v nasprotju s tem kar želim jaz in kot tapkalka se lahko izprašam in ustvarim pogoje, kjer se sliši moj glas.

Po točkah:

Kaj sem pripravljena dati,   ali si lahko zadovoljen s tem,   ali lahko zdržiš mojo nepopolnost,     ali lahko ohraniš ljubezen do mene,     ali potrebuješ pogoj, da sem popolna,    ustrežljiva,   čudovita,     na razpolago,    ali lahko ostaneš nerazočaran, ko odrečem to kar bi ti ustrezalo,   ali ni morda res,    da si tudi ti želiš enako,     enako reči ne v korist sebe,     ali se ne dogaja tudi tebi,    da ne zmorete dati to kar potrebujem sama,    ne znamo in ne zmoremo dati kar drugi želijo,     odločam se, da sprejema tebe ko nisi čudovit,     ustrežljivi,    na razpolago,    popoln,   odločam se, da počakam ko si odbijajoč,    tako kot moraš ti počakati z menoj,    lahko razumem, da še ne zmoreš,    lahko prenesem, da še nočeš,    lahko ti pustim čas, da najdeš željo po prijaznosti,    odprtosti,    velikodušnosti,     ker ko boš potrebni dobre besede,     jo lahko najdeš v meni, če si jo položili kdaj vame,    ko nisem bila dobro,    ko sem bila hladna in prazna,     nemočna v šibkih trenutkih,   odločam se za opazovanje,     opazovanje z ljubeznijo,   brez trdosrčnosti,    brez napadalnosti bom počakala in se učila,     kako brezpogojno ljubiti.

Dobro se zazri vase.Tam boš našel vir, iz katerega boš lahko črpal, le potrudi se in poišči ga.

Mark Avrelij