Igra je resna stvar.

Ljudje pogrešajo svoj košček sreče, 

pa ne zato, ker je nikoli ne bi našli,

ampak zato, ker se niso ustavili,

da bi jo užili. 

(William Feather)

Pozdravljeni v današnjem razmišljanju!

Mati narava je ustvarila ljubke mladiče, človeške in živalske, željne smešnic in vragolij. Danes gledam na tapkanje skozi igro. Ja, tudi med tapkanjem se znajdemo v smešnih situacijah. V bistvu se je lepo znajti v smešni situaciji. Smeh je igra. In koliko igre si dovolimo? 

Karate točka:

Čeprav je igra odvisna od razpoloženja, sedaj občutim, kako rada se še igram, kaj mi pomeni igra, kako zanimiv je ta svet spontanosti in se sprejemam, ker zmorem.

Kljub vsemu, da svet okoli mene govori in deluje prestrašeno, jaz iskreno razmišljam o igri in smehu, kot otroškem dejanju, kjer se prepuščamo domišljiji in se sprejemam z vsemi spomini in sem hvaležna odraslim, ker so mi to omogočili.

Čeprav se vsak po svoje odločamo in v skupnost prinašamo ideje, kako preživeti čas, se sprejemam skupaj s tapkanjem, ki mi postaja kot zelo uporabna igra, ki je ni nikoli dovolj, ki mi jo nihče ne sme vzet in sem OK.

Po točkah:

Kako lepo se je znajti v smešnih situacijah,     tudi to gre s tapkanjem,      čeprav je tapkanje zelo resna stvar,    je tudi igra zelo resna stvar,   v obeh primerih se prepustiš domišljiji,   ko v vsaki situaciji najdeš nekaj zabavnega,      igra je najboljša,     če imaš ob sebi prave soigralce,    prave ljudi,     ko začutiš, da se usta razpotegnejo v nasmeh še z nekom,     lahko postane vse barvito,     misli so lahkotne,      morda jih za trenutek sploh ni,     je samo smeh in želja po igri,     tako zmore otrok,      s tem navdušenjem in to energijo    in zato je igra resna stvar,     ker na ta način dobi svet obliko,      ko otrok teka,    skače,    sanja,    se smeji,   raste,    v družbo solidarnosti, svobode in sreče,   jaz izbiram danes takšno pot,     odločam se za svojo smer,     iščem nove smeri, nove tapkalske ideje,      igram se z deklico v sebi.