nedelja, 16. november 2014

Kaj mi dela ego ali kaj tapkanje?

Ego se na vsak način hoče izogniti temu, da bi videl in prepoznal. Zato se ščiti, potrebuje maske, ščite, drame in tako se počuti varno. Potrebuje poznane vzorce, ljudi, partnerja, znan prostor, znano službo, znane prijatelje, saj ga je groza neznanega. V neznanem nima nadzora in ne kontrole. Tapkalci pa si upamo in nam ego ne koristi več, upamo si utišat razum in se predajati občutkom, ker želimo videti in prepoznati. Dovolim si plahost, zmedenost, žalost, jezo, strah, nemir, nenaklonjenost, zaskrbljenost,... Karkoli že čutim in me vodi v lastno senco, v moj osebni proces, me s pomočjo tapkanja pripelje tudi ven. Najprej me potisne v kot in se mi zdi nemogoče, da karkoli lahko naredim. Ja, med tapkanjem se bojujem z egom.

Karate točka:
Čeprav sem zaskrbljena (žalostna, jezna, zmedena, kritična,...) in potisnjena v kot, se sprejemam. Čeprav se mi je težko soočat z menoj, s svojimi procesi in si v bistvu sploh nisem všeč takšna, lahko sprejemam ta del sebe, ki je grd, težaven in ne služi ničemur več. Čeprav se mi upira tapkat, ker potrebujem več časa za vse te moja sence in sprejemam priznam, da mi je ego bolj domač in sploh ne vem, če se bom kdaj poslovila od njega.
Po točkah:
Plaha sem,    nepredvidljiva,    zmedena,    raztresena,    žalostna,    jezna,    nemirna, nenaklonjena,   živčna negotova,   pesimistična,    preobčutljiva,   kritična,    bojazljiva,     zaskrbljena,     vsa ta senca v meni,     kar kampira,     tabori in ne odide,    ves egoizem, vse ne soočanje,   vse izbire, ki jih imam,      ali se soočim,     ali se ne soočim,   če me je strah, sem ogrožena,   ogrožene so moje vrednote,    imam pa izbiro in pogum za soočanje,    zagotovo občutek ne ve, kaj sem jaz skupaj s tapkanjem,      ker tapkam občutim,    in tapkanje je zame modrost za spremembo,    vsi strahovi,   vsi občutki v preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti,     vse ima svojo pot,     hvaležna sem za ego in tapkanje,    hvaležno dovolim sebi možnost in sposobnost,    da ko se srečam s strahom,   začnem vsaj tapkati,    s hvaležnostjo dovolim sprehod svojim mislim v meni,    tako lahko poiščem vse možnosti,    ki me lahko osvobodijo strahu,    mojega ega,     odločam se za navdušenje,   optimizem,    iznajdljivost,    moč,    samozaupanje,     prilagodljivost,    odločam se za zavedanje neprijetnega, da bo postalo prijetno,  ali ko pride bolečina,    da jo prelije udobje in potem bom razumela, da obvladujem ego ker ljubim tapkanje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar