nedelja, 08. februar 2015

Popolna ali enkratna (nepopolna ali kako zaupati svoji drugačnosti...)


Ne premišljuj o tem, česa nimaš.
Premišljuj raje, kaj lahko narediš s tem, kar imaš. 
(Ernest Hemingway)

Če bom odpravila nepopolnost, bo vse v meni zaživelo z dvojno močjo. Pa je to res? Se mi zdi, da gre tukaj za samoizsiljevanje. Ker ob tem nekaj neprijetnega začutim, lahko tapkam. Teženje v popolnost meni razjeda lastne korenine. Zato izbiram lastno drugačnost, enkratnost, edinstvenost, ki mi daje moč.

Karate točka:
Čeprav so me v življenju usmerjali v popolnost in sem verjela, da je tako prav, brez zadrege ne sprejemam popolnosti in se lahko spoštujem šele na ta način. Čeprav sem v iskanju popolnosti prikrila svoje bogato bistvo, sedaj dovolim nepopolnosti, da se izrazi in s tem se lahko sprejemam. In čeprav sem predolgo časa verjela v popolnost, sedaj čutim ta zmoten položaj in to kar čutim, lahko spremenim in se popolnoma in globoko sprejemam s svojo enkratnostjo.
Po točkah:
Rada bi bila popolna,     morala bi bit popolna,     moram, moraš,     kako ubijajoč izraz siljenja v karkoli,    nobene svobode,      moram nima izbire,     nima odločitve,      samo in zgolj siljenje v polnost,    siljenje v oddaljevanje od lastne enkratnosti,      in vse to me dela prenapeto,     me dela statično,     nepremično,    primerno za to družbo,       ker vse to občutim,      imam izbiro       in se odločam za lastno enkratnost,    enkratnost, ki je predana odkrivanju,      enkratnost odprta za presenetljivost,        enkratnost in popolnost,      močne in šibke točke spojene v ravnovesje,   in čeprav ne vem kaj bo iz moje enkratnosti nastalo,     želim, videti svoje meje,      meje, ki objemajo prostor moje poklicanosti,       prostor moje drugačnosti,       ki ponuja upanje in dostojanstvo, zato izbiram in se odločam,       da sem odgovorna, odrasla oseba,     ki vliva moč.