nedelja, 12. januar 2014

Med osamljenostjo in samoto

Med osamljenostjo in samoto je velika razlika.V osamljenosti smo v neprijetnem stanju. Če smo osamljeni, mislimo na drugega in ga tudi pogrešamo. Potrebujemo drugega posebnega človeka. To je lahko prijatelj, žena, mož, mati, sestra, otrok, ljubica,... Vendar drugega ni, na kakršen koli način je odsoten. Samota je zelo pozitivna za tapkalsko razmišljanje, saj gre za prisotnost sebe. Med tapkanjem smo lahko tako zelo v sebi, da ni nobene potrebe po komerkoli. Tapkalec lahko celo uživa v takšni samoti, ker prinaša toliko svobode. Pri drugih ljudeh, ki niso drugi posebni, navadno ne naletimo na podporo za svoje globoko doživljanje sebe in svoje resnice. Ob drugih se počutimo izločene, nesprejete, kritizirane, vedno pod nadzorom, skratka v neprijetnem občutku in v pričakovanju na pohvalo družine, prijateljev in kolegov. Ko samoto začutimo, lažje razumemo osamljenost.
Karate točka:
Čeprav se že celo življenje trudim, da bi se z nekom res pogovorila, moram prevzet odgovornost za osamljenost in samoto ter se sprejeti z vsemi občutki.
Čeprav ne znam bit vedno luč sama sebi in težko razvijam nove sposobnosti, se sprejemam z vsem, kar že znam in zmorem.
Čeprav se morda celo bojim razvit to sposobnost, da si sama utiram pot skozi temo, se sprejemam z vso težo strahu in sem v bistvu sposobna velikih podvigov.
Po točkah:
Osamljenost, odsotnost drugega ali samota in prisotnost sebe, imam možnost izbire, lahko sem luč sama sebi, imam možnost, da sem luč sama sebi, med tem, ko ni poleg mene nekoga posebnega, sem luč sebi skupaj s tapkanjem, v meni je ogromen svetilnik, ki potrebuje mojo svetlobo, mojo prisotnost in moja prisotnost zasveti in lahko napolni celo vesolje.