torek, 07. januar 2014

Prijateljstvo ali zavezništvo

Prijateljstvo, ki ga obvladuje kontrola in strah, ni prijateljstvo. Tisti hip, ko mi prijateljstvo postane breme, vem da je nekaj narobe lahko z menoj ali pa je morda na drugi strani. Morda sem sama preutrujena, preobčutljiva in sama poskrbim, da povečujem razdaljo. Morda pa prerastemo obdobja kontrole in strahu ter z lahkoto končamo odnose prijateljstva, kjer ne moremo bit odkriti. 
Ni lahko biti dober prijatelj, je pa lepo in za to se je vredno truditi. Opažam, da mi prijateljstvo postaja pomembnejše od ljubezni. Zdi se mi, da lahko traja dlje, ker smo v ljubezni bolj ranljivi.

Čeprav je to moje razmišljanje in dvomim o svojih sposobnostih, da imam lahko dobro prijateljico, se sprejemam in se veselim prijateljstva.
Čeprav šele zadnje čase opažam, da najlažje tapkam s prijateljico, si odpuščam, ker to nisem počela že prej.
Čeprav sem po naravi rada sama in ne potrebujem nenehno ob sebi nekoga, se sprejemam in se imam rada, hkrati pa čutim, kako pomembna je prijateljica med tapkanjem.

Problem se lažje razelektri, ko imaš prijateljico, kako lep je prijateljski odnos, ki raste z menoj, me izpopolnjuje, pomaga mi ohranjati duševno ravnovesje, vem, da nekdo drži z menoj tudi, ko nimam prav, prijateljica odobrava vse moje početje, vem, da me ima rada in mi je v oporo in rada jo imam in sem hvaležna za to prijateljstvo.

Vsaka ženska potrebuje prijateljico, tako kot Thelma Louise, zaveznico.

Ranjeni otrok zahteva, da se mu bolečina prizna

Če mislite, da nas bo kdo rešil, osvobodil ter osmislil  in zapolnil praznino v našem življenju, ste v zmoti. Iz izkušnje vam povem, da nam nihče ne bo uredil življenja, če ne bomo sami poskrbeli za prebujenje in na ta način postali oseba, ki ne potrebuje drugega za preživetje. Stanje zaljubljenosti ne moremo stalno vzdrževati. Od časa do časa ga prebudimo, saj je to le spomin na katerem gradimo odnose in zveze.
Ker za sabo vlečemo prtljago bolečin iz otroštva, v sedanjem času ne znamo reagirati. Ranjeni otrok zahteva, da se mu bolečina prizna. Da bolečine priznavamo in občutimo, tapkalci pa vemo, da se jih težko sprejema v samoti in je mnogo lažje v dvoje, če ne celo v skupini. In notranji otrok bi bil pomirjen, če bi lahko izrazil zahteve in mnenja. Med tapkanjem pa jezo in bolečino izrazimo in šele potem lahko odrastemo.
Zato bo novo leto za marsikoga priložnost, da se poglablja vase in dovoli otroku v nas, da cepeta, se izraža in se zmrduje, če je treba. 

Primer za tapkanje na karate točki:
Čeprav se že vsa ta leta želim zaščitit pred neznanimi vzroki, ki mi jemljejo moč, si zaslužim, da odkrijem čimveč razlogov in nadoknadim zamujeno, se sprejemam takšna kakršna sem.
Čeprav sem začela tajiti svoje potrebe, ko so starši presodili, da sem prejela dovolj njihove pozornosti in prisotnosti, se sprejemam z vsemi njihovimi odločitvami.
Čeprav šele sedaj vem, da me moje potrebe osrečujejo in sem bolj mirna in zadovoljna se sprejemam tudi, če me vsi ne razumejo.
Po točkah:
ko tapkam sem srečna, mirna, zadovoljna, končno mi nekaj uspeva, čeprav nekateri ne sprejemajo mojega početja, ker mislijo, da morejo razumet, včasih ni treba razumet, spomnim se otroštva, bilo je veliko lepega, bilo je tudi veliko neprijetnega, bilo je brezbrižno, danes puščam pot bolečini in zmedenosti, naj splava na površje, ker razumem, da je edino to pot domov, je pot, kjer se srečata moja duša in ljubezen...

Tapkalci bodo razumeli,  ostalim pa naj bo to pisanje navdih, da se pozanimate, kako bi lahko prebudili ranjenega otroka v sebi.

Življenje je modrost

To leto vas bom seveda spet obiskovala na virtualni način. Z nekaterimi se bomo srečevali redno, drugimi občasno, s tretjimi na štiri oči, nekateri pa ste na seznamu, ker se mi je zdelo, da vas utegne zanimati, kaj razmišljam in želim deliti tokrat.
In tokrat vam najprej razodenem, da tudi slučajno sama nisem tako pametna in sposobna, ko nizam razne tematike že leto in pol. 23 let si že zdravim ranjeno dušo s prebiranjem člankov, kolumn, knjig, filmov,  tudi šolsko gradivo med študijem, mi je odstrlo dodatna znanja in možnosti. Med tem me je EFT popeljal na novo pot, da sem s svojih globin naplavila vse kar sem opazila, da mi škodi, vse kar je bilo razpadajočega, nekatere stvari sploh niso bile moje, skratka vse, kar je oviralo mojo podrast, vse kar sem našla in nisem znala reciklirati.
Ko tapkam sama, v paru ali skupini, ter dodatno tudi zapisujem, vas nagovarjam in posredujem modrosti, ki niso moje. Na ta način načrtno širim besede, izgovorjene ali zapisane, da tudi vi prejmete možnost za obogatitev svoje podrasti. Moje je samo želja, cilj, ljubezen in volja, da dobi čim več ljudi nazaj to, kar je že od nekdaj njihovo, svobodo odločanja in izbire.

Karate točka:
Čeprav sem to držala v sebi na lastno škodo in ni nikomur koristilo, se sprejemam takšna kot sem.
Čeprav si jemljem dovoljenje in starim zgodbam pustim, da se končajo na kakršen koli način, sprejemam sebe z vsemi sposobnostmi in nesposobnostmi.
Čeprav bi jaz rada samo pomagala, vsak pa mora narediti sam, se sprejemam s tem čistim užitkom tapkanja na vse mogoče trenutke slehernega dne.

Po točkah:
v sebi držim še veliko na lastno škodo, to nobenemu ne koristi, stare zgodbe bi bilo dobro spustit, vse kar se lahko spomnim, naj se končajo ti energijski zamaški, ko pomagam drugim, koristim tudi sebi, v dajanju prejemamo, in to mi je v užitek, bogatenje podrasti je čisti užitek, s svojo hitrostjo, na svoj način, hvaležna za vse prebrane besede, ki so mi povzročile premik, za vse kar lahko delim, množim, hvaležna sem za vse besede, ki sem jih slišala in so me zaznamovale, čeprav je težko vztrajat in neprijetne občutke spravit v prijetne, le na tak način grem lahko na sled in poiščem stezo do sebe in najdem kakšna sem v resnici, ni me strah, ker je na stezi veliko ljudi, imamo isti razgled, vsak ga občuti drugače in jaz sem zelo srečna da lahko pišem, da lahko tapkam, v Sevnici, v Novem mestu in odkrijem še Ribnico, ker potem sem boljša maserka, boljša mama, boljša hči, boljša sestra, boljša žena, boljša prijateljica, boljša sestrična, boljši človek.

Karate točka:
Čeprav sem vse to rekla in napisala, hvala za pozornost, ker brez tega lahko ovenim in se posušim.